Čeprav se z davčnimi blagajnami še niste posebej ukvarjali, ni razloga za preplah. Njihova uvedba je v prvi vrsti administrativne narave, saj davčne blagajne davčnemu uradu pomagajo le povečati nadzor nad izdanimi računi.
Če pri poslovanju že uporabljate napredne blagajniške sisteme, z davčnimi blagajnami, razen z uvedbo samo, ne boste imeli pretiranega dela. Veliko bolj dosledni morate biti tisti, ki račune izdajate ročno, saj vas globe v primeru kršitev in nepravilnosti izvajanja postopkov utegnejo pošteno udariti po žepu. Poglejmo, na kaj vse morate biti zavezanci pozorni pri davčnem potrjevanju računov.
Podatke o računu je treba redno pošiljati davčnemu organu in jih potrjevati v predpisanem roku
V prehodnem obdobju, ki bo trajalo vse do začetka leta 2018, se lahko sami odločite, ali želite poslovanje evidentirati s pomočjo elektronske naprave ali račune izdajati ročno. Razlika v izbiri se kaže predvsem v trajanju postopka. Če je v prvem primeru postopek povsem avtomatiziran, pa ročno izdajanje zahteva nekaj več časa kot sicer.
Zavezanec, ki uporablja napredne blagajniške sisteme, vsak račun, preden ga izda kupcu, prek elektronske naprave najprej pošlje na FURS. Ta poslane podatke v realnem času preveri in jim dodeli enkratno identifikacijsko številko, zavezanec pa račun stranki natisne. Postopek je avtomatiziran, in traja približno dve sekundi.
FURS vsem, ki pri poslovanju ne uporabljate blagajniških sistemov, omogoča brezplačen spletni dostop do davčne blagajne v obliki aplikacije na spletnem portalu eDavki. Edina novost je, da se računi izdajajo na ustrezno oštevilčenih obrazcih, zato v vezani knjigi računov ne sme manjkati nobena stran. Podatke z računov je treba najkasneje v desetih dneh pretipkati v FURS-ov spletni obrazec in ga prek spletne povezave poslati FURS-u. Zamude davčni urad šteje med davčne prekrške, za katere je predpisana globa v višini 800 do 75.000 EUR.
Zaradi lažjega evidentiranja mora biti izbira o načinu izdajanja računov določena v internem aktu vašega podjetja še pred pričetkom prehodnega obdobja, ki se začne 2. 1. 2016.
Podatke o poslovnih prostorih obvezno sporočite že pred izdajo prvega računa
Račun, ki ga bo zavezanec izdal kupcu, mora z uvedbo davčnih blagajn poleg obveznih podatkov, ki so določeni s predpisi, imeti tudi enkratno identifikacijsko oznako. Ta je sestavljena iz treh delov (oznake poslovnega prostora zavezanca, oznake elektronske naprave za izdajo računov in zaporedne številke računa), morajo davčni zavezanci pred izdajo prvega računa FURS-u obvezno prijaviti tudi lokacijo poslovnih prostorov, kjer bodo svoje račune izdajali, enako pa morajo storiti tudi v primeru spremembe sedeža poslovanja.
Davčni urad neresnične, nepopolne ali zamolčane podatke o poslovnih prostorih obravnava kot hujše in posebno hude davčne prekrške, za katere je predpisana globa v višini med 1.200 in 150.000 evri.
Kaj storiti v primeru izpada interneta ali elektrike?
V primeru izpada internetne povezave ali centralnega informacijskega sistema mora zavezanec račun izdati brez povezovanja s sistemom FURS, torej iz potrjene vezane knjige računov. V takšnem primeru bo račun imel le zaščitno številko izdajatelja računa, ne pa tudi enkratne identifikacijske številke. Podatke o tako izdanih računih bo moral zavezanec davčnemu organu poslati naknadno, in sicer v dveh delovnih dneh. V nasprotnem ga utegne davčni organ za prekršek oglobiti za 800 do 75.000 evrov.
Če zavezanec posluje na območju, kjer ni internetne povezave, mora o tem dobiti potrdilo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki je veljavno eno leto. V primeru, da nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave ne uspe dokazati, velja zanj enaka globa.
Hitri vodič do učinkovitega uvajanja sprememb
“Spremembe so edina stalnica” – to še kako velja tudi v poslu. Preživijo namreč samo tista podjetja, ki so se sposobna hitro in neboleče prilagoditi spremenjenim zahtevam kupcev in trgu. Vemo pa, da to ni enostavno in da dolgoročno uspe le najboljšim.
