Kvota je obvezni delež zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu. V skupno število zaposlenih se štejejo tudi družbeniki zasebnih družb in zavodov, ki so poslovodne osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu, samostojni podjetniki posamezniki in druge osebe, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji.
Kdo je zavezanec za kvoto?
Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, registrirana v Sloveniji in zaposluje najmanj 20 zaposlenih.
Kako lahko izračunate vašo mesečno obveznost? Kvota je lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2% in ne višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev. Za zavezance, ki zaposlujejo manj kot 50 zaposlenih, se kvota zmanjša za 1 odstotno točko. Delež kvote se določi različno po dejavnostih in sicer glede na področja po Standardni klasifikaciji dejavnosti.
Več si lahko preberete na Izračun kvote – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS.
Delodajalci, ki sami ne zaposlujejo invalidov oziroma zaposlujejo manjše število invalidov imajo možnost nadomestne izpolnitve kvote, za katero se šteje sklenitev poslovne pogodbe z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem.
Koliko znaša mesečna obveza ene kvote?
70% minimalne bruto plače ali 716,97 € na mesec.
Če torej tudi vi vsak mesec plačate vsaj 716,97 €, za ta denar neposredno ne dobite ničesar. Ali veste, da na leto plačate več kot 8.000 € “kazni”? Je to veliko ali malo? Ta znesek pa lahko privarčujete in ste hkrati družbeno odgovorni.
Koliko lahko privarčujete?
Največ 55% od vrednosti opravljene storitve invalidskega podjetja.
Marsikdo misli, da je kvota obvezna dajatev. Je in ni. Je obveza, ki si jo lahko zmanjšate, če zaposlite invalida oz. če najamete storitev od invalidskega podjetja (IP) ali zaposlitvenega centra (ZC). Tam so invalidi zaposleni z vsemi pravicami in dolžnosti in na ta način jim omogočate redno zaposlitev za nedoločen čas in socialno varnost za njih in njihove družine.
Za nadomestno izpolnitev kvote se šteje v koledarskem letu sklenjena in izpolnjena pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, ki doseže zadostno vrednost za priznanje nadomestne izpolnitve.
Kako pa se računa nadomestna kvota?
To je že višja matematika. Osnova za izračun je 15* minimalna bruto plača / 12 ali 1.280,30 €. Če ste plačali za storitev 1425 € + DDV in je delež dela od storitve 90 % potem boste s to storitvijo koristili 1,0017183 kvote oz. 1 Nadomestno kvoto.
Že od leta 2004 in prve objave ZRZZI je med podjetji zavreščalo, nekateri vidijo invalidske organizacije kot izkoriščevalske, drugi kot nelojalno konkurenco, tretji o tem ne vedo ničesar, obstajajo pa tudi organizacije, ki že od samega začetka sodelujejo z invalidskimi organizacijami, sodelovanje je zgledno in na podlagi sodelovanja so invalidi zaposleni ter uživajo vse pravice iz naslova zaposlitve za nedoločen čas.
V letošnjem letu je bila opravljena anketa na Li, kjer so se člani mreže na vprašanje “Zakaj se ne odločite za sodelovanje z invalidsko organizacijo in ne koristite nadomestne kvote za storitve?” opredelili nepričakovano. Celo 11 % jih je mnenja, da niso zakonite in da bi država morala druače vplivati na delež zaposlenih invalidov. Ravno tako se jih je 11 % opredelilo, da so do invalidskih organizacij nezaupljive. Še najbolj preseneča odstotek podjetji, 53 % ne vedo, kako so kvote in kako jih lahko uporabijo.
53 % sodelujočih podjetji ne ve, da lahko izbira med več kot 400 odličnimi organizacijami. Izbira ni zanemarljiva! V Sloveniji je več kot 400 invalidskih organizacij (invalidskih podjetji in zaposlitvenih centrov), ki delajo različne storitve … storitve opravijo odlično, zanesljivo in odgovorno.
In za konec delimo z vami zanimive primerjave, saj skoraj vsako leto v Časnik Finance d.o.o. in Obrtniku objavijo primerjavo različnih oblik plačila (zunanjim) sodelavcem. Več si lahko preberete na tej povezavi. A tudi tokrat niso primerjali še eno, za vas najcenejšo in družbeno najbolj odgovorno obliko plačila. Zato bomo z vami delili še to dodatno obliko.
Koliko vas stane redno zaposleni in koliko druge oblike dela, če na koncu izplačate 1.000 evrov?
- Podjemna pogodba 1.848 € / 2.199 €
Če je delavec že zaposlen v drugem podjetju in v vašem podjetju dela na podlagi podjeme pogodbe, bo vaš strošek 1.847,66 evra. Če pa delavec ni zavarovan na drugi podlagi, je strošek delodajalca 2.199,17 evra. - Najem prek kadrovske agencije 1.890 €
Pri najemu delovne sile agencija za podjetje poišče in izbere ustreznega kandidata, poskrbi za vso administracijo, obračuna in izplača plače delavcu ter zagotovi vse druge podporne storitve. Provizija v takem primeru znaša od približno devet do 14 odstotkov. - Začasno in občasno delo upokojencev 1.846 €
minimalna urna postavka za opravljeno začasno in občasno delo upokojenca znaša 5,05 evra, upokojenec lahko prek tega instituta dela zgolj 60 ur v koledarskem mesecu - Redna zaposlitev 1.719 €
Pri redni zaposlitvi smo upoštevali, da gre za zaposlitev za nedoločen čas, pri tem pa nismo upoštevali nobenih dodatnih olajšav ali posebnosti, temveč zgolj splošno davčno olajšavo. Prav tako ni upoštevan strošek prevoza in malice. Ne pozabite tudi: če gre za pogodbo za določen čas, je treba delavcu ob poteku pogodbe plačati odpravnino. - Študentsko delo 1.671 €
Pri izračunu smo upoštevali DDV in to, da delodajalec nakaže študentu znesek v treh delih (napotnicah), saj mora sicer študent plačati še 25-odstotno akontacijo dohodnine (za zneske na napotnicah nad 400 evrov). Spomnimo, najnižja urna postavka je sicer od aprila 5,40 evra bruto oziroma 4,56 evra neto. - Avtorska pogodba 1.504 € / 1.790 €
Če boste z novim sodelavcem sklenili avtorsko pogodbo, bo vaš strošek odvisen od tega, ali je ta že kje zaposlen ali ne. Če je delavec že zaposlen v drugem podjetju, bi za vaše podjetje strošek znašal 1.503,92 evra, saj je delavec že zavarovan po drugi podlagi. - Poslovodna pogodba 1.557 € / 1.866 €
Strošek je odvisen od tega, ali je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 ali ne. Torej, če je zaposlen ali upokojenec, je strošek 1.557,45, če je brezposeln, je 1.866,39 evra. Ob tem naj opozorimo: gre za izplačilo za vodenje poslov, in ne za opravljanje dela. - Izplačilo prokure 1.494 € / 1.790 €
Tovrstno izplačilo je možno, ko prokurist le zastopa podjetje, torej se obračuna dohodek po pogodbi o zastopanju. Nižji strošek velja, če je zaposlen ali upokojenec (zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2), sicer velja višji znesek. - Delo preko s.p. 1.500 €
Končni znesek je odvisen od stroškov poti na delo in malice, zavarovanja ter dohodnine, katero ne moremo predvideti - Nadomestna kvota 1.425 € (prihranek 716,97 €)
Pri nakupu storitve od IP ali ZC ne plačate državi 716,97 € in je vaš realen strošek manjši za ta znesek.
Avtorica članka je ga. Tanja Čajavec, direktorica podjetja Griffin d.o.o., kjer usposabljajo in zaposlujejo invalide na zaščitenih delovnih mestih.
Hitri vodič do učinkovitega uvajanja sprememb
“Spremembe so edina stalnica” – to še kako velja tudi v poslu. Preživijo namreč samo tista podjetja, ki so se sposobna hitro in neboleče prilagoditi spremenjenim zahtevam kupcev in trgu. Vemo pa, da to ni enostavno in da dolgoročno uspe le najboljšim.
