Če se prodajalec (slovenski davčni zavezanec) zaveže, da bo dobavil blago, ki ga bo tudi vgradil, je kraj obdavčitve z DDV v državi, kjer se izvede montaža. Če se prodajalec zaveže, da bo tako transakcijo oz. montažo naredil v tujini mora v državi, v kateri je montaža, preveriti ali se je dolžan tam identificirati za namene DDV ali ne.
V prispevku bomo pogledali vidik slovenskega davčnega zavezanca, ki opravi dobavo z montažo v EU in izven EU, pri čemer bomo pogledali, kaj se zgodi, če izvajalec najame podizvajalca (iz Slovenije ali iz EU) in kakšne so DDV posledice, če izvajalec blago, ki ga uporabi pri poslu dobave z inštalacijo, kupi v tujini.
Dobava z montažo – DDV pravila katere države uporabim?
Za blago, ki se po dobavi sestavlja ali instalira, veljajo posebna davčna pravila, ki se razlikujejo od pravil, ki veljajo za dobavo blaga, ki se ne sestavlja ali instalira, ampak se v stanju, v katerem je bilo dobavljeno, uporablja v nadaljnjem prometu ali porabi.
Dobava z montažo je urejena v 5. odstavku 20. člena ZDDV-1. Omenjena določba določa: “Za blago, ki se po dobavi sestavlja ali instalira, veljajo posebna davčna pravila, ki se razlikujejo od pravil, ki veljajo za dobavo blaga, ki se ne sestavlja ali instalira, ampak se v stanju, v katerem je bilo dobavljeno, uporablja v nadaljnjem prometu ali porabi.”
To pomeni, da je kraj obdavčitve vedno tam, kjer je mesto montaže. Pri tem je pomembno, da nekega posla ne delimo umetno na dobavo blaga in na opravljene storitve, temveč gledamo kakšna je pogodba. Če je tip posla “na ključ” in vsebinsko vključuje dobavo blaga in vgradnjo (s podizvajalci ali brez njih) potem ej to precej verjetno dobava z montažo.
Če torej izvajam dobavo blaga z montažo in je montaža izven Slovenije, ne obračunam slovenskega DDV. V skladu z določbo 12. točke 82. člena ZDDV-1 je treba na računu navajati le sklicevanje na določbo ZDDV-1 ali direktive, če je račun izdan za dobave, ki so oproščene plačila DDV ali so predmet obrnjene davčne obveznosti, ne pa tudi za dobave, opravljene izven Slovenije.
Kljub ugotovitvi iz prejšnjega odstavka, je primerno, če davčni zavezanec na računu za dobavo, ki ni predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji, to tudi navede. Lahko je to klavzula: “DDV ni obračunan po 5. odstavku 20. člena ZDDV-1”. Še bolj pa je prejemniku, ki je tujec prijazno, če je klavzula v smislu: “Slovenian VAT is not accounted as the place of taxation is the place of installation that is outside Slovenia.”
Mag. Tanja Urbanija sodeluje tudi v programu 27. kongresa ZDSS, ki bo 16. in 17. maja 2024, v Rimskih termah. Program kongresa se bo odvijal pod sloganom “Gradnja temeljev za predvidljivo davčno prihodnost”. Udeležba je možna v živo ali preko spleta. Več o programu in prijava na: www.zdss.si/27-kongres-zdss
Slovenski davčni zavezanec opravi dobavo blaga z montažo v EU (brez podizvajalcev)
Primer dobave z montažo je recimo prodaja posebnih sedežev za recimo 3D kino, ki jih vgradimo. V tem primeru bo kraj obdavčitve v državi, kjer bo montaža. Ta montaža pa je lahko v EU ali izven EU. V večini EU držav, ne pa v vseh, velja, da se izvajalcu ni treba identificirati za namene DDV. To je splošno pravilo. Pred začetkom posla je to treba preveriti z davčnimi svetovalci v državi kjer bo montaža in ne z”našim” FURS.
Če je recimo dobava z montažo v Avstriji in je prejemnik v Avstriji davčni zavezanec z veljavno avstrijsko ID št. za DDV, ki bo naredil samoobdavčitev, potem za izvajalca, davčnega zavezancu iz Slovenije ne velja obveznost za DDV identifikacijo v Avstriji.
Primer 1
Davčni zavezanec A d.o.o. iz Slovenije (z veljavno slovensko ID št. za DDV) se je po pogodbi zavezal, da bo kupcu B GmbH, davčnemu zavezancu iz Nemčije (z veljavno nemško ID št. za DDV) v Nemčijo poslal elektro števce in jih tam tudi montiral.
Nemški svetovalec mu javi, da Nemčija ta posle obravnava kot dobava z montažo in ne kot storitev vezana na nepremičnino. Glede na določbo 5. odstavka 20. člena ZDDV-1 je kraj obdavčitve Nemčija. Pri tem je potrebno predhodno preveriti ali se mora A d. o. o. identificirati za namene DDV v Nemčiji ali lahko obveznost obračuna nemškega DDV prevali na naročnika B GmbH.
Če A d. o. o. dobi od kupca ali svetovalca v Nemčiji odgovor, da se mu ni potrebno identificirati za namene DDV v Nemčiji, potem A d. o. o. na izdanem računu ne obračuna slovenskega DDV s sklicevanjem na 5. odstavek 20. člena ZDDV-1.
Tako izdan račun A d. o. o. vpiše v DDV-O obrazec v zap. št. 14 (montiranje in instaliranje blaga v drugi državi članici). Potrebno je paziti, da se tak izdan račun ne evidentira kot dobava blaga v EU niti kot opravljene storitve v EU. Tako izdan račun se ne vključi v RP-O obrazec.
Slovenski davčni zavezanec opravi dobavo blaga z montažo v EU (s podizvajalcem iz države, kjer je montaža)
V taki shemi posla ima izvajalec, davčni zavezanec iz Slovenije prejet račun tujega davčnega zavezanca za izvedeno montažo. V tem delu je zelo pomembno, kakšna so DDV pravila in praksa države, kjer je montaža. Če v državi, kjer je montaža, velja pravilo, da se transakcija montaže obdavčuje po pravilih lege nepremičnine, potem bo prejet račun s tujim DDV.
Za zaračunan tuj DDV so vedno pravila oziroma pogoji pod katerimi država vrača lokalno plačan DDV. To pomeni, da ne smemo samo generalno vprašati ali je obveznost identifikacije ali je ni, temveč moramo tudi vprašati, če ni obveze za identifikacijo in ali bomo dobili zaračunan tuj DDV nazaj ali ne.
Primer 2
Davčni zavezanec A d. o. o. iz Slovenije (z veljavno slovensko ID št. za DDV) se je po pogodbi zavezal, da bo kupcu B GmbH, davčnemu zavezancu iz Nemčije (z veljavno nemško ID št. za DDV) v Nemčijo poslal elektro števce in jih tam tudi montiral. A d. o. o. je za montažo našel v Nemčiji podizvajalca C GmbH, ki je zanj opravil montažo števcev v Nemčiji.
Glede na določbo 5. odstavka 20. člena ZDDV-1 je kraj obdavčitve z vidika A d. o. o. Nemčija. Pri tem je potrebno predhodno preveriti ali se mora A d. o. o. identificirati za namene DDV v Nemčiji ali lahko obveznost obračuna nemškega DDV prevali na naročnika B GmbH. Pri tem je še pomembno, da v večini primerov C GmbH na svojo storitev montaže v Nemčiji ne bo obračunaval nemškega DDV (enaka vsebina kot pri nas 1. odstavek 25. člena ZDDV-1), če bo A d. o. o. predložil veljavno slovensko ID št. za DDV.
Na izdanem računu A d. o. o. ne obračuna slovenskega DDV-ja s sklicevanjem na 5. odstavek 20. člena ZDDV-1. Tako izdan račun A d. o. o. vpiše v DDV-O obrazec v zap. št. 14 (montiranje in instaliranje blaga v drugi državi članici). Potrebno je paziti, da se tak izdan račun ne evidentira kot dobava blaga v EU niti kot opravljene storitve v EU. Tako izdan račun se ne vključi v RP-O obrazec.
Po prejetem računu za montažo od C GmbH prejemnik A d. o. o. izvede samoobdavčitev in prejet račun vpiše v DDV-O obrazec v zap. št. 32a (prejete storitve iz drugih držav EU), 23a (obračunani DDV od prejetih storitev iz drugih držav EU po stopnji 22%) in v 41 (odbitek DDV). Pri tem je še pomembno, da moramo samoobdavčitev (obračun izhodnega in vstopnega DDV – to lahko imenujemo tudi obrnjena davčna obveznost) narediti na zadnji dan obdobja na katerega se zaračunana storitev montaže nanaša in ne na dan prejema računa.
Po moji oceni celo verjetno mora izvajalec montaže račun izstaviti glede na državo sedeža naročnika in verjetno ne sme izbirati, da bi račun izdal na drugo ID št. za DDV, če bi jo izvajalec imel.
Slovenski davčni zavezanec opravi dobavo blaga z montažo v EU (s podizvajalcem iz Slovenije)
V taki shemi posla ima izvajalec celotnega posla, davčni zavezanec iz Slovenije prejet račun slovenskega davčnega zavezanca (podizvajalca) za izvedeno montažo v EU. V tem delu je zelo pomembno kakšna so DDV pravila in praksa države kjer je montaža. Izvajalec montaže ne sme kar preprosto slediti pravilu, da obračuna slovenski DDV, ker sta oba, tako izvajalec storitve, ki dela kot podizvajalec in prejemnik storitve, iz Slovenije.
Večinoma se storitev montaže obdavčuje po pravilih 25. čl. ZDDV-1 (sedež naročnika), kar pomeni, da bo obračunan slovenski DDV in za izvajalca najverjetneje ne bo obveze za DDV identifikacijo v tujini.
Če v državi kjer je montaža velja pravilo, da se transakcija montaže obdavčuje po pravilih lege nepremičnine, potem lahko nastane za podizvajalca obveznost za DDV identifikacijo v državi kjer se izvaja montaža. Če nastopi tak pogoj bo slovenski izvajalec projekta dobil račun podizvajalca, ki je sicer iz Slovenije, s tujim DDV.
Za zaračunan tuj DDV so, kot sem že omenila, pogoji pod katerimi država vrača lokalno plačan DDV. To pomeni, da ne smemo samo generalno vprašati ali je obveznost identifikacije ali je ni, temveč moramo opisati cel posel in vprašati za morebitne prejete račune, če bodo s tujim DDV.
Slovenski davčni zavezanec opravi dobavo blaga z montažo v EU (blago pridobi iz druge EU države v državi montaže)
Transakcija dobave z montažo se še dodatno zaplete, če izvajalec blago (ali del blaga) kupi ali pridobi v državi, v kateri opravi montažo. V taki shemi posla je treba paziti, ker slovenski davčni zavezanec v EU državi, v kateri izvaja montažo, kupi blago ali pa morda pridobi blago iz druge EU države. Če vsebinsko pridobi blago iz EU države, ki ni Slovenija, v državo kjer je montaža, večina držav nalaga DDV identifikacijo.
Vsebinsko je to v državi, kjer je montaža pridobitev blaga iz EU. Precej držav ima za take primere (tudi v Sloveniji je tako) obvezo DDV identifikacije. V taki shemi ne moremo uporabiti poenostavitve za trikotne posle, ker ta poenostavitev velja le, če se prodaja ves čas isto blago.
V tem primeru pa je vsebina posla dobava z inštalacijo in ni pomembno ali izvajalec v tujini kupi celotno blago, ki ga vgradi ali samo nek del. To pomeni, da če v tujini kupimo blago, ki ne pride v Slovenijo, in ga vgradimo v tujini, moramo še dodatno preveriti ali smo se mogoče zaradi nakupa blaga ali pridobitve blaga dolžni identificirati za namene DDV.
Nakup v tujini ali pridobitev v EU1 državi in pridobitev v EU2 državi, v kateri delamo montažo, generalno ni predmet DDV oz. pridobitve blaga iz EU v Sloveniji, ker blago nikoli ne pride v Slovenijo. Težava pa nastopi, če bo nakupu predložimo slovensko identifikacijsko številko za DDV.
Primer 3
Vzemimo primer, da slovenski davčni zavezanec opravi dobavo z inštalacijo v Nemčiji. V Avstriji kupi blago in prodajalcu naroči naj blago dostavi v Nemčijo na lokacijo kjer bo montaža. Če ima prejemnik račun na SI DDV številko, je glede na 1. odstavek 23. čl. ZDDV-1 kraj pridobitve kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje, kar je v Nemčiji. Nato 2. odstavek 23. čl. ZDDV-1 vsebinsko določa, da če je na prejetem računu SI DDV številka, je kraj obdavčitve Slovenija, razen, če dokažemo, da je bila obdavčitev v Nemčiji.
V teoriji 3. odstavek istega 23 čl. ZDDV-1 omogoča odpravo “dvojne” obdavčitve na način, da določa vračilo DDV (slovenskega v tem primeru), če davčni zavezanec dokaže, da je bil obračunan davek v tujini, kar pa je zelo težko brez identifikacije.
Paziti je treba še na vidik, da vsebinsko slovenski davčni zavezanec v Nemčiji pridobi blago iz Avstrije zaradi česar se, če ima Nemčija enaka pravila, kot jih imamo mi, mora precej verjetno identificirati za namene DDV.
Slovenski davčni zavezanec opravi montažo izven EU
Če je montaža izven EU, je treba paziti, ker bo izvoz blaga in na drugi strani uvoz blaga, pri čemer kupec verjetno ne bo uvoznik, ker ni lastnik blaga in ker bo kupec blago kupil šele po tem, ko bo že montirano. To pa pomeni, da bo slovenski davčni zavezanec uvoznik v državi izven EU.
V precej državah izven EU se mora za take transakcije izvajalec identificirati za namene DDV. Ob uvozu v državo montaže je treba tako večinoma plačati DDV od uvoza (ni nujno samoobdavčitev kot jo poznamo pri nas in to vpliva na denarni tok) in se ta DDV lahko odbija le, če smo v državi uvoza identificirani za namene DDV.
Račun za dobavo z montažo se izda po pravilih države kjer bo montaža. Ker se je izven EU treba pogosto identificirati za DDV to pomeni izdan račun s tujim DDV. Z vidika denarnega toka moramo tudi preveriti, kako pogosto se v državi, kjer smo identificirani za namene DDV, oddaja DDV obračun. Pogosto je to kvartalno. Tako že razmišljamo kako lahko plačilo DDV zamaknemo, zato ne smemo pri identifikaciji zanemariti podrobnosti, kot jo imajo nekatere države izven EU, da je treba ob identifikaciji za točno določeno obdobje vnaprej plačati DDV, ki se nato poračuna glede na oddan obračun.
Pa smo spet pri denarnem toku. DDV je sicer res nevtralen, vendar nam lahko zelo zamaje denarni tok.
Sklepno
Temeljna značilnost DDV je nevtralnost. To pomeni, da lahko, ob izpolnjevanju pogojev, odbijamo DDV. To je še posebej pomembno, ko poslujemo v tujini ali bomo dobili morebitno zaračunan tuj DDV nazaj. Pri poslih dobave z inštalacijo, kjer se upoštevajo DDV pravila države, kjer je montaža, je pogosto generalni dogovor, da se nam ni treba identificirati za namene DDV v državi montaže, če prejemnik naredi samoobdavčitev.
Zadeva se zaplete, če v poslu dobave z montažo v tujini pridobivamo blago. Zelo hitro smo lahko v situaciji, ko se moramo, čeprav v tujini kupimo blago in je dostavljeno na mesto inštalacije (ne pride v Slovenijo), identificirati za namene DDV, sicer nam bo obračunan DDV, ki ne bo ali odbiten ali pa vračljiv.
Če celotno transakcijo dobave z montažo, ne glede na število podizvajalcev, in ne glede na število vmesnih nakupov, pravilno in v celoti opišemo in povprašamo za DDV pravila v vseh udeleženih državah, bo DDV nevtralen, sicer pa se nam hitro lahko kje kaj zalomi.
Avtorica članka mag. Tanja Urbanija sodeluje tudi v programu 27. kongresa ZDSS, ki bo 16. in 17. maja 2024, v Rimskih termah. Program kongresa se bo odvijal pod sloganom “Gradnja temeljev za predvidljivo davčno prihodnost”. Udeležba je možna v živo ali preko spleta. Več o programu in prijava na: www.zdss.si/27-kongres-zdss
Hitri vodič do učinkovitega uvajanja sprememb
“Spremembe so edina stalnica” – to še kako velja tudi v poslu. Preživijo namreč samo tista podjetja, ki so se sposobna hitro in neboleče prilagoditi spremenjenim zahtevam kupcev in trgu.
