Nima torej smisla posebej poudarjati, zakaj je to pogosto najbolj stresno obdobje za marsikatero računovodjo. Gre za čas, ko je ravnotežje med delom in prostim časom na udaru. Zaradi obilice dela pa lahko pozabimo na skrb za lastno zdravje.
Računovodje ne dobite dovolj priznanja s strani strank (in splošne javnosti) za delo, ki ga opravljate. Marsikdo se ne zaveda, kakšno odgovornost nosite in kakšen stres posledično lahko prinaša računovodski vsakdan.
Kako vemo, da ste na robu izgorelosti?
Če se zvečer uležemo v posteljo in spimo, še preden se glava dotakne blazine … to ni dober znak 🙂 Druga skrajnost pa je, da se nam spanec izogiba, saj ure in ure razmišljamo o delu, ki nas čaka naslednji dan.
Zaradi preobremenjenosti trpijo tudi druga področja življenja. Slabo vest imamo, ker se ne spomnimo, kdaj smo nazadnje naredili nekaj zase … na drugi strani pa je spomin na zadnjo dostavljeno pico še kako svež.
Zaradi celotne situacije smo bolj razdražljivi in že malenkosti nas lahko vržejo s tira.
Da bi se temu izognili, smo zbrali nekaj nasvetov, ki bodo (upamo) prispevali k manj stresnemu bilančnemu obdobju.
Pomembnost prave miselnosti
Ko se delo vztrajno kopiči, roki pa bližajo, nima nobene praktične vrednosti, če smo slabe volje, ker smo premalo stvari delegirali, preveč odlašali, ipd.
Osredotočiti se je potrebno na ta trenutek – kaj je realistično v naši moči, kaj je odvisno od nas?
Sprejmite nauke, ki vam jih ponudi situacija. Na podlagi tega boste lahko v prihodnosti izboljšali svoje pristope. A to so aktivnosti, ki bodo na vrsto prišle, ko boste opravili s trenutnimi izzivi.
Kako se v prihodnosti izogniti taki situaciji?
Ko nas hromi obseg čakajočega dela, je najboljši pristop, da čim manj stvari hranimo v glavi – naloge moramo spraviti na papir (ali v ustrezno orodje). Zanašanje na spomin nas je spravilo v situacijo, v kateri smo se znašli.
Težje je zavrniti neko prošnjo, če pred seboj nimamo realne slike obstoječih obveznosti. Ko pa le-to imamo, lahko lažje ocenimo, če lahko sprejmemo še kakšno nalogo – ali pa bo ta že kaplja čez rob.
Poenostavitev dela
Polovica problema izhaja iz preobremenjenosti. Skrbi nas, da bi nas stranke zapustile, zato privolimo vsaki njihovi prošnji. Posledično si nakopljemo preveč dela – kar pa vodi v stres.
Z močno voljo, ki odlikuje marsikatero računovodjo, gremo z glavo skozi zid, si pravimo, da je to pač sestavni del življenja … in ne opazimo, da stopamo po poti, ki vodi do izgorelosti.
Poslovne probleme se najlažje rešuje s poslovnimi rešitvami. V danem primeru tako, da:
- izboljšate svojo učinkovitost pri delu, ali
- do naslednjega leta razmislite, s katerimi strankami bi še naprej želeli sodelovati.
Fokus na zdravje
Za drugo polovico pa lahko poskrbite tako, da zadosti pozornosti namenite zdravju.
Ne moremo biti dolgoročno uspešni, če nenehno delamo na 100%. Bolje konstantno delati s 85% z dovolj rezerve za krizne čase. Ne podcenjujte pomembnosti konsistence!
Na drugi strani pa tudi od zaposlenih ne smemo zahtevati več, kot lahko ponudimo sami. Če v določenem obdobju pričakujemo večji angažma, moramo to uravnotežiti s časom, ko lahko nekoliko popustijo, grejo prej domov, ipd.
Premori in gibanje
Pisarniško delo pomeni, da večino dneva presedimo pred računalniškim ekranom … kar pa ni najbolj zdravo.
Za sedenje velja, da je “novo kajenje” XXX LINK https://www.news-medical.net/health/Sitting-is-the-New-Smoking.aspx Ni potrebno, da smo med delovnikom izredno fizično aktivni – dovolj je že, da občasno vstanemo od mize, naredimo nekaj korakov, se pretegnemo, si skuhamo kavo ali čaj, ipd.
Zadosti počitka
Za Slovence velja, da nam “zmernost” ne gre dobro od rok. Sploh, kar se tiče rekreacije – če kolesarimo, to pomeni specialko in 100 kilometrske ture. Če tečemo, to pomeni prijavo na Ljubljanski maraton. Čas za tovrstna udejstvovanja pa najdemo na račun počitka, ki pa je sicer ključni del zdravega življenja.
Če smo spočiti, smo bolj motivirani in delamo manj napak. Na drugi strani pa nam neprespanost dobesedno niža IQ. Bodimo torej dovolj pametni in ne zapostavljajmo počitka.
Zdrava prehrana
Če ne jemo dobro, se tudi ne bomo dobro počutili. Načeloma dobro vemo, kaj je dobro za nas (in kaj ne), manjka nam le nekaj volje, da bi to upoštevali. Pomaga, če si izbire karseda olajšamo. S tem, da imamo med delom na dosegu sveže sadje, bomo morda manjkrat posegli po nezdravih prigrizkih. Pa ne pozabimo na dovolj tekočine.
Posredne poslovne koristi skrbi za zdravje
Če boste v letošnjem obdobju zaključnih poročil dovolj pozornosti namenili svojemu zdravju (tudi s povečanjem učinkovitosti dela), vam bo verjetno ostalo dovolj časa, da izkoristite priložnosti za poglobitev odnosa s strankami, ki vam ga bilance ponujajo.
Hitreje do ciljev: nasveti za učinkovito planiranje dela
V današnjem času imamo vsi več dela, kot ga lahko opravimo v enem dnevu. Zato je izredno pomembno, da znamo razporediti svoj čas in ga porabiti na način, ki nam bo omogočal največ možnosti za uspeh. V kratkem vodiču smo zbrali nekaj konceptov, ki vam bodo pomagali pri razumevanju planiranja in kup konkretnih taktik in nasvetov za vsakdanjo uporabo.
