/Blog

Kaj z ljudmi, ki jih nadomesti tehnologija?

V zadnjih letih lahko pogosto zasledimo pogovore o izgubi delovnih mest zaradi napredka tehnologije. A to ni nič novega, saj smo pojavu priča že od samega začetka civilizacije.

  • Pred 200 leti je kar 60 % ljudi delalo v kmetijstvu, danes le 3 %.
  • Koliko delovnih mest je nudil transport s konjskimi vpregami? Zaposloval je od rejcev konj in vozarjev, pa vse do izdelovalcev kočij. Avtomobilska industrija jih je praktično izbrisala.
  • Podobno – ogromno število ljudi je bilo v razcvetu industrijske revolucije vključenih v transport ljudi in blaga z železniškim prometom. Danes manj ljudi zagotavlja transport večjih količin.
  • Obstajali so časi, ko je cvetelo obrtniško delo. To delo so najprej prevzele tovarne, delavce pa so v veliki meri kasneje nadomestili stroji.

Nenehno smo priča ustvarjanju novih delovnih mest, le da tega morda ne opazimo. Mehanizacija in avtomatizacija zamudnih opravil nam je omogočila več prostega časa – zato smo vse več pozornosti namenili osebni urejenosti kot pred 100 leti – to pa je posledično povečalo povpraševanje po frizerjih in ostalih delavcih v kozmetični industriji. Več prostega časa in višji življenjski standard je pomenil tudi, da več hodimo ven – posledično lahko veliko ljudi živi od dela v gostinstvu in turizmu.

Čeprav se sprememb načeloma bojimo in se jih branimo (tudi elektrika v gospodinjstvih je imela svoje nasprotnike) pa si moramo priznati, da so v zadnjem stoletju prinesle številne izboljšave v naš vsakdan.

Je človek v procesu dela nepotreben, ali pa se zgolj spremeni potreba po njegovih veščinah?

Tehnološki napredki nam sprostijo čas za bolj produktivno delo. Pred leti je bilo pranje perila zamuden proces, ki ga danes opravljajo pralni stroji. Vrtalni stroji in motorne žage so spremenile gradbeništvo. Morali bi biti veseli, da določena dela izginjajo in jih ni več potrebno izvajati. Pirotehniki za dezaktivacijo bomb so si sigurno oddahnili.

Čeprav so nekateri poklici bolj ogroženi od drugih (delavci v hitri prehrani, blagajniki, prodajalci po telefonih, knjigovodje, natakarji, šoferji), pa ni povsem nepredstavljivo, da bo umetna inteligenca in robotizacija v (ne tako oddaljeni) prihodnosti lahko nadomestila večino del.

Umetna inteligenca bo vplivala tudi na poklice in področja, kjer tega ne bi pričakovali. Že danes npr. učinkovito bere rentgenske slike in celo postavlja točne(jše) diagnoze ob danih simptomih od izkušenih zdravnikov.

Kaj lahko naredimo že danes?

Dejstvo je, da živimo v času hitrega napredka in da tudi v poslovnem svetu prihaja do drastičnih sprememb – v nakupnih navadah strank, v kanalih in načinih komunikacije, s pojavom napredne poslovne analitike ter delom z elektronskimi dokumenti in arhivi.

Osebni medčloveški stik je element, ki ga bo tehnologija najtežje nadomestila. Administrativna dela bodo izginjala, vse več pa bo potrebe po različnih oblikah skrbništva – za starejše in socialno šibkejše, v izobraževanju in v lokalnih skupnostih.

Ključno je tudi nenehno izobraževanje in vlaganje v svoje znanje. Tehnologija namreč le redko v celoti avtomatizira celoten poklic in potreba po človeškem doprinosu se bo najdlje obdržala na tistih področjih, kjer je potrebno veliko znanja in izkušenj – npr. pri svetovanju.

Kaj z zaposlenimi, ki jih nadomesti tehnologija?

Kateri zaposleni v vašem podjetju opravljajo naloge, ki imajo najnižjo dodano vrednost (in jih že danes ogroža tehnološki napredek)? Katera znanja potrebujejo, da bodo lahko povečali svoj donos podjetju?

  • Se lahko namesto pretipkavanja prejetih dokumentov posvetijo neposrednim kontaktom s strankami in grajenju dolgoročnega odnosa?
  • Lahko s prihrankom časa več poudarka namenijo tržnim in prodajnim aktivnostim?
  • Ali pa analizi poslovanja v preteklem obdobju?
  • Raziskavi trga, oblikovanju načrta in strategije za prihodnost?

Avtomatizacija omogoča več fleksibilnosti tako za zaposlenega, kot tudi za podjetje kot celoto.

Kaj prinaša prihodnost?

Ni vedno tako grozno, kot kažejo najbolj črne napovedi. Google iskalnik npr. ni odpravil dela knjižničarjev. Kot rečeno, na splošno velja, da se poklic lažje obdrži, če je pri delu pomemben človeški element. S tega vidika je ključna tudi razlika med računovodjo (ki svetuje in pomaga) ter knjigovodjo (ki prepisuje podatke).

Še vedno imamo ljudje prednost pred stroji v kreativnosti, podjetnosti, emocionalni inteligenci in pristnih medsebojnih odnosih.

Ne vemo, kakšnim spremembam bomo priča. Lahko pa vam pomagamo, da boste na njih bolje pripravljeni. Ker smo se v zadnjih nekaj letih z najrazličnejšimi izzivi srečevali pri več kot 600 strankah iz vseh možnih panog, smo prepričani, da imamo kakšen koristen nasvet tudi za vas. Če vas zanima, kako avtomatizirati poslovne procese z nižjimi dodanimi vrednostmi (ki vam jemljejo čas za res pomembna opravila), se z veseljem dogovorimo za pogovor.

Računovodstvo včeraj, danes, jutri

Računovodstvo je že skozi vso zgodovino močno odvisno od tehnologije in se skupaj z njo razvija. Če vam za vsakdanja opravila primanjkuje časa, je morda pravi trenutek, da začnete k delu pristopati drugače.

racunovodstvo-vceraj-danes-jutri

Koristne vsebine AccountingBox

Zagotovite si najnovejše novice, nasvete in hitre vodiče s področja optimizacije poslovanja.

Najsodobnejši sistem za vodenje poslovanja in vaš novi računovodski servis v enem.

/REŠITEV

Spoznaj AccountingBox