Današnji blog bom začela z žal resnično zgodbo. Pred leti sva si s kolegico, pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij, delili arhivske omare. Ob selitvi na novo lokacijo je bilo treba prostor pospraviti. Tako sva druga drugi ponujali gradivo s seminarja, ki ni bilo označeno s priimkom udeleženca, pa tudi povsem nedotaknjeno je bilo. Vsaka je bila zase prepričana, da ni bila udeleženka. In kako sva rešili problem?
Prejeti račun potrjuje udeležbo na seminarju
Problem sva rešili z revizijskim postopkom – preveritvijo računovodske dokumentacije. Rezultat poizvedovanja v najinih računovodskih servisih naju je obe presenetil. Izkazalo se je, da sva se tega seminarja obe udeležili na isti dan. Nato sva tudi takoj vedeli, zakaj se ga ne spomniva, čeprav je od seminarja minilo le dobro leto dni.
To je bil seminar, na katerega sva šli tik pred potekom veljavnosti dovoljenja za delo, ki se je obema izteklo v marcu v prejšnjem letu. Zato, ker sva morali zbrati dovolj točk. Vsebina seminarja je zajemala osnovni nivo znanja, ki sva ga že dokazali na izpitih, preden sva sploh dobili dovoljenje za delo.
Za pooblaščene revizorje mesec marec prav gotovo ni čas, ko bi hodili na izobraževanja. Kljub številnim izobraževanjem (tudi v tujini), ki so bila vsebinsko pomembna za moje delo, sem se morala udeležiti še tega izobraževanja, da sem zadostila pogoju iz Pravilnika o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za delo. Ta pravilnik zahteva, da pooblaščeni revizor lahko podaljša dovoljenje za delo le, če v dveh letih zbere 80 točk. Najmanj 60 % točk je treba zbrati z izobraževanji, ki jih organizira Inštitut za revizijo.
Za mojo izbiro v zadnjem trenutku in tako stran vržen čas lahko krivdo pripišem le sebi, saj s seminarjem ni bilo nič narobe. Gotovo pa se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste se na poti domov spraševali, kaj ste izvedeli na seminarju.
Kolikšna je prava cena za seminar
V nadaljevanju sledi razmišljanje o pravi ceni izobraževanja na področju davkov in računovodenja z vidika tistega, ki plačuje udeležbo na seminarjih sebi in zaposlenim v podjetju.
To področje dobro poznam – na spletni strani našega podjetja smo zapisali: »Od svojega prvega delovnega dne naprej se učim. Zato dobro vem, kako je biti na strani tistega, ki se uči, in tudi na strani tistega, ki poučuje.«
Ko se odločam med ponudniki seminarjev, me mora najprej zanimati tema, nato pogledam, kdo predava, in seveda se na koncu oko ustavi na ceni. Cena nikoli ne zmaga pri odločanju.
Še vedno se spomnim svojih najdražjih (merjeno s stroški) in hkrati najcenejših seminarjev (merjeno s koristmi pri mojem delu) pred vstopom Slovenije v EU. Organizirani so bili ob koncu tedna na Dunaju, kamor smo se pripeljali iz različnih držav. Brez težav smo zdržali od 8.00 do 18.00, s primernimi odmori.
Še več pa je pomenilo to, da smo lahko tudi po končanih seminarjih ostali v stiku s predavatelji. In kar je najpomembnejše – gradivo smo dobili vsaj deset dni pred seminarjem. Del gradiva je bilo treba prebrati že pred seminarjem. Na samem seminarju so bili predstavljeni primeri iz prakse, sledilo je reševanje vaj.
Koliko me je dejansko stal seminar, ki se ga ne spomnim
Za konec torej izračunajmo, kolikšna je bila dejanska cena tistega seminarja, ki sva ga s kolegico obe pozabili. Kot boste videli, bi s tem denarjem lahko kar nekaj dni smučali na katerem od slovenskih smučišč. Pa še bolje bi bilo, saj bi se v tem času dobro odpočili, prebrali veliko strokovne literature in ob izmenjavi mnenj hkrati strli številne strokovne orehe.
V izračunu dejanske cene smo upoštevali vse dejanske stroške, povezane z udeležencem. Ker je bila udeležba na seminarju zaman – ne pa tudi zastonj, smo dodali tudi nezaračunane prihodke. Pri izračunu sem uporabila 70 evrov za uro. Ker je članek nastajal ob čakanju na popravilo vozila na servisu, sem preverila cenik – povprečna ura serviserja je blizu 50 evrov.
Ker se mora veliko udeležencev pripeljati v Ljubljano, smo dodali še izračun za udeleženca iz Maribora, ki je višji za kilometrino. Tako naju je ta seminar »stal« 772 evrov vsako, kolega iz Maribora pa 871 evrov.
Avtorica članka je ga. Silva Koritnik Rakela. V otroštvu je sanjala o tem, da bo »tršica« in bo imela svojo šolo. Ta želja se ji je izpolnila. Končno ima lahko svojo izobraževalno hišo v kateremkoli kraju. Še dandanes je v obeh vlogah – je tista, ki izobražuje, in tista, ki se uči. Razume, kako pomembno je učno gradivo, in svoje znanje širi na področje andragogike.
Nekatere od omenjenih stroškov (in dileme glede lastništva gradiv), ki so omenjeni v prispevku, lahko odpravite s spletnim izobraževanjem. Za boljše razumevanje stroškov in osnov računovodenja nasploh, bo dober začetek e-gradivo Računovodenje za neračunovodje.
Kako dobiti stranke, ki si jih res želite
Redko pomislimo na to, da na našo uspešnost vpliva tudi izbira strank, s katerimi sodelujemo. V kratkem vodiču ponujamo nekaj konkretnih korakov, ki vam bodo pomagali oceniti obstoječe partnerje in praktične nasvete, s katerimi lahko najdete več sanjskih strank.
