Nujno je, da tudi podjetje sledi tem spremembam in prilagaja svoj poslovni model razmeram v okolju s ciljem ustvarjanja vrednosti in realizacije njegovih dolgoročnih ciljev. Pri tem se lahko veliko naučimo tudi od konkurence in še posebej od vzornikov – najboljših podjetij v panogi na globalnem nivoju.
Za sprejemanje strateških odločitev je poleg finančnega benchmarkinga konkurenčnih podjetij in panoge zelo pomembno pogledati tudi druge vidike konkurentov, še posebej pa vzornikov.
Eden od možnih pristopov k njihovi analizi je z uporabo Business Model Generation kanvasa. Strateško orodje je v osnovi namenjeno zgoščenemu zapisu vseh elementov lastnega poslovnega modela oz. tega, kako podjetja ustvarja, zagotavlja (izroča) in zajema vrednost, vendar nudi tudi koristen analitičen okvir za analizo konkurentov in vzornikov.
V osnovi imamo lahko pri analizi poslovnih modelov konkurence ali vzornikov dva pristopa:
- osredotočimo se na posamezno podjetje,
- najprej ugotovimo, kateri tipi oz. skupine podjetij obstajajo, nato pa analiziramo značilnosti poslovnih modelov posamezne skupine.
Pri slednjih se pogosto pokaže, da so skupine povezane tudi s tem, v katerem delu verige vrednosti so oz. koliko členov take verige pokrivajo.
Izsledke analize poslovnih modelov lahko predstavljamo po posameznih elementih kanvasa, ali pa jih predstavimo v treh sklopih.
- ponujena vrednost – s čim vzorniki kupcem nudijo vrednost (npr. širok nabor različnih izdelkov, inovativni izdelki z dodatnimi funkcionalnostmi …).
- ustvarjanje vrednosti – ki vključuje:
- ključne vire (npr. fizične – proizvodne kapacitete, lastni laboratoriji …, intelektualne – lastne blagovne znamke, patentirana tehnologija …),
- ključne aktivnosti (npr. evolucija in optimizacija procesov, R&R za razvoj inovativnih rešitev, materialov, izdelkov …),
- ključna partnerstva (npr. sodelovanje z univerzami, dobavitelji naprednih materialov, okoljskimi organizacijami …),
- izročanje in zajemanje vrednosti – ki vključuje:
- kupce (npr. večinoma trgovske verige, končni kupci (B2C), industrijski kupci, kmetijstvo …),
- komunikacijske, prodajne in distribucijske kanale (npr. neposredna prodaja B2B kupcem),
- vire prihodkov,
- stroške.
Analiza je običajno narejena z zunanje perspektive in temelji na virih, prosto dostopnih na internetu. Kljub temu, da je tak pristop povezan z določenimi omejitvami, vam nudi zelo koristne informacije, saj lahko pokaže:
- pri kateri skupini ali skupinah vzornikov lahko iščete smeri svojega prihodnjega razvoja (bolj dolgoročna perspektiva),
- po katerih vzornikih se lahko zgledujete že na kratek rok,
- katere so stične točke izbranih (skupin) vzornikov z vašim podjetjem,
- katere so možne smeri razvoja vaših izdelkov glede na portfelj vzornikov,
- katere so možne dodatne skupine kupcev, ki bi jih z novimi izdelki lahko ‘nagovorili’,
- kaj ključnega vam manjka za razvoj v želeni smeri …
Po sprejemu odločitve o vzornikih se lahko posamezne še podrobneje analizira in pogleda npr. kaj in na kakšen način komunicirajo (npr. katere slogane uporabljajo, ali izpostavljajo certifikate, kakšne barve uporabljajo pri svoji komunikaciji, katere vidkov izdelkov izpostavljajo), katere so druge njihove dobre prakse, v kaj je usmerjena njihova inovativnost ipd.
Podjetja se tovrstnih analiz lahko lotite sama, ali pa se obrnete na strokovnjake, ki preko svojih izkušenj lahko podajo nevtralen zunanji pogled in vam pomagajo začrtati pravo smer razvoja ali pospešiti nadaljnji razvoj.
Avtorica članka je mag. Meta Arh, senior expert in partnerica v podjetju Arhea Solutio z več kot 25 let praktičnih izkušenj v trženjskem raziskovanju in svetovanju podjetjem iz različnih panog.