Izplačilo regresa in koriščenje letnega dopusta v 2020

Izraba letnega dopusta je pravica delavca, ki jo pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Ker delavci na čakanju ostajajo v delovnem razmerju, njihova pravica do dopusta ostaja nespremenjena. Če bo torej delavec zaposlen celo koledarsko leto, bo imel pravico do celotnega letnega dopusta. Dejstvo, da je bil delavec določen čas v letu napoten na čakanje na delo, na navedeno pravico ne vpliva.

Koliko dni letnega dopusta pripada delavcu v posameznem koledarskem letu, je odvisno od določb pogodbe o zaposlitvi ter osebnih okoliščin delavca (starost, število otrok, morebitna invalidnost, delovna doba ipd.). Pri odmeri dopusta je delodajalec dolžan upoštevati določbe ZDR-1, morebitne kolektivne pogodbe, ki ga zavezuje ter določbe internih aktov.

Najnižji znesek regresa določa ZDR-1, ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati regres za letni dopust zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, najmanj v višini minimalne plače. Od 1. 1. 2020 dalje minimalna plača znaša 940,58 za polni delovni čas (Zakon o minimalni plači; Uradni list RS, št. 13/10, 92/15 in 83/18).

Minimalni znesek regresa za leto 2020: 940,58 €.

Za leto 2020 velja, da je regres neobdavčen do višine 100 % zadnje znane povprečne plače in ni potrebno obračunati prispevkov in akontacije dohodnine.

Rok za izplačilo regresa je do 1. julija 2020.

V kolikor ima delavec lanski dopust, mu mora delodajalec omogočiti, da ga izrabi do 30. junija 2020, ne glede na to, ali je delavec na čakanju na delo ali odsoten zaradi višje sile.

Če delavec  v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima v času letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z ZDR-1. Tako je določeno v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).

V kolikor narava dela ne dovoljuje koriščenja dopusta, se lahko delavec in delodajalec dogovorita, da se preostanek letnega dopusta izplača.

Inšpekcijski nadzor delodajalcev se lahko v primeru ugotovljenih kršitev konča z izrekom globe.

Višino glob v primerih kršenja delovnopravne zakonodaje določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), v 217. členu. Povzemamo najpogostejše kršitve in globe:

• Če inšpekcijski nadzor razkrije hujše kršitve, je predpisana globa od 3.000 do 20.000 evrov, za manjše delodajalce (do 10 zaposlenih) pa od 1.500 do 8.000. Med hujše kršitve sodijo: diskriminacija, trpinčenje na delovnem mestu, spolno in drugo nadlegovanje, ni varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zunaj zakonsko določenih primerov, odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z zakonskimi določbami, ne izrazi v pisni obliki redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali delavcu ne vroči redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z zakonskimi določbami, delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplača odpravnine, delavcu ne izplača regresa, delavcu ne izplača odpravnine ob upokojitvi v skladu z zakonskimi določbami, delavcu ne izplača plače ali mu ne izroči plačilne liste itd.
• Globa od 1.500 do 4.000 evrov (in od 300 do 2.000 za manjše delodajalce) je predpisana za delodajalce, ki delavcev ne seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti, pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi od kandidata zahteva osebne podatke (o zakonskem stanu, načrtovanju družine ali nosečnosti oz. druge podatke, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem), naloži delavcu (ki dela krajši delovni čas) delo preko dogovorjenega delovnega časa, ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu, uvede oziroma odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju z zakonskimi predpisi, delavcu ne zagotovi odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma in tedenskega počitka, delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta itd.
• Če inšpekcijski nadzor razkrije manjše kršitve, lahko delodajalca doleti kazen, globa znaša od 750 do 2.000 evrov (od 200 do 1.000 za manjše delodajalce) in je predpisana za delodajalca, ki delavcu ne izroči fotokopije prijave v zavarovanje v 15 dneh od nastopa dela, delavcu ne izroči pisnega pogodbe o zaposlitvi tri dni pred predvideno sklenitvijo, delavca ne obvesti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta, starejšemu delavcu brez njegovega soglasja odredi nadurno ali nočno delo itd.

Avtorica prispevka je ga. Doroteja Burlak, direktorica Agencije 5ka, ki nudi celovite knjigovodske in računovodske storitve, svetovanje, ureditev registracijskih postopkov in dokumentacije, ipd. Več tudi na Instagram-u.