Ga. Kamenšek, kaj menite, kako bo ta kriza vplivala na poslovanje in gospodarstvo?
Vsekakor ne bo lahko. Sama menim, da bo kriza, ki sledi po končani epidemiji, trajala leto ali dve. Bo pa zelo boleča.
Krize sicer niso nič novega in se z njimi ciklično srečujemo. Vendar so vsakič v nekoliko drugačni obliki. Kot sem že omenila, lahko pričakujemo močan učinek zaradi koronakrize v tem letu, mogoče tudi drugo leto. Naj poudarim, da je današnja kriza drugačna od tiste, ki smo jo doživeli v obdobju 2008–2010. Pri tej gre za krizo, ki izhaja iz okolja in je v primeru učinkovitih ukrepov države in dobrega notranjega organiziranja lažje obvladljiva kot krize, ki nastanejo iz notranjih vzrokov (kriza financiranja), s kakršno smo se spopadali pred leti.
Naloga dobrega računovodje je ta, da zna predvideti učinke ukrepov, pogoj pa je, da razume in pozna delovanje svoje organizacije. V takih situacijah pride od izraza, kje je poslovodstvo zaupalo računovodjem in katera podjetja so imela računovodstvo le za nujno zlo. Slednja, vsaj po mojih izkušnjah, težje krmarijo skozi krizna obdobja.
Čez mesec ali dva, ko se bo počasi življenje vrnilo v normalne tire, bo jasno, kje smo. Kakšna bo naloga dobrega računovodje?
Računovodje imajo sedaj odlično priložnost, da v duhu hitre priprave računovodskih informacij zahtevajo boljšo digitalizacijo podjetja. Uvedbo e-računov, izboljšanje in pospešitev prenosa vseh informacij, ki tečejo skozi podjetje.
Računovodja je namreč lahko koristen le takrat, ko ima zbrane vse informacije, iz katerih lahko pripravi pravočasno poročilo o trenutnem stanju. Danes ni več pomembno, kakšno je bilo poslovanje pred mesecem dni, temveč potrebujejo stanje na današnji dan, po možnosti s projekcijo za jutri. Poslovodje potrebujejo dobre podlage za odločanje.
Znanja, ki so v takih situacijah nepogrešljiva, vključujejo razumevanje delovanja podjetja kot celote in kriznega vodenja projektov. Računovodja ni tisti, ki zbira papirje. Je tisti, ki papirje vodi, in voditi jih mora znati tudi v času krize.
Kakšna je razlika med poslovodnim računovodjem in računovodjem? Je poslovodni računovodja tisti, ki lahko pomaga podjetjem pri njihovem poslovanju?
Glavna naloga poslovodnega računovodje (v tujini znanega kot management accountant) je priprava kakovostnih podlag za odločanje v obliki raznovrstnih računovodskih poročil. Je desna roka direktorja ali drugih ravni odločanja v podjetju. Pri pripravi predlogov upošteva strogo ciljno delovanje poslovnega sistema in samo tisto, kar je v funkciji proizvoda ali storitve, je upravičeno. Recimo, zna se odločiti, katero je nepotrebno premoženje, in ustrezno predlaga, ali ga je smiselno oddati, prodati ali celo usmeriti v druge dejavnosti.
Nasvet, ki ga bo računovodja dal lastnikom ali poslovodstvu, je ta, da bo zdaj smiselno pogostejše sestavljanje računovodskih poročil, da bodo ta odražala dejansko stanje. Le ob redni pripravi računovodskih poročil lahko računovodja opozori na neugodne vplive in na morebitne nepravilnosti. Zato je pravočasna uvedba digitalnega zajemanja podatkov še toliko bolj pomembna.
Če se bo poslovodstvo odločalo na podlagi računovodskih poročil, ki bodo objavljena junija za preteklo leto, bo to nesmiselno, posebej ob dejstvu, kaj vse se je in kaj se bo dogajalo v prvi polovici leta.
Kriza je odličen poligon za prevarante. Kakšna znanja mora imeti oseba (računovodja), da zna pravočasno in pravilno zaznati morebitne finančne prevare v podjetju?
Res je. Temeljna razloga prevarantskega poročanja sta dva, pogosto pa se tudi prepletata. Prvi razlog je, da podjetja prikažejo boljše poslovanje z namenom zavajanja investitorjev in upnikov. Drugi pa je osebno okoriščanje poslovodstva.
Če razumemo, da bo kriza bistveno vplivala na sposobnost poslovanja podjetja, bodo morali investitorji in upniki znati brati bilance. Le tako bodo lahko razumeli, ali je bilanca prava ali ponarejena, ali je finančna stabilnost res taka, kot se izkazuje, in vse bolj bo pomembno vprašanje: Ali je poslovanje s tem poslovnim partnerjem še vedno varno?
Na šoli študente učite skozi prakso. Verjetno bo ta kriza tudi dober učni poligon?
Ja, vsekakor. Učenje pri nas temelji predvsem na praktičnih primerih. Kako so dobra podjetja reagirala, kako so razmišljala že pred krizo in kako lahko dobro organizirano računovodstvo pomaga pri tem, da celotno podjetje bolj mirno pluje. Računovodja ni odločevalec v podjetju, to je še vedno poslovodstvo. Odgovoren pa je za pripravo resničnih in koristnih informacij, ki so poslovodstvu v pomoč pri odločanju. O tem smo govorili tudi na informativnem dnevu.
Pogovor z dekanjo Visoke šole za računovodstvo, mag. Darinko Kamenšek je bil prvotno objavljen na spletni strani vsr.si.
Kako naj računovodja vodi sestanek s stranko?
Sestanki so nujni in nepogrešljivi del poslovnega sveta – a pogosto tudi pokopališče učinkovitosti. V kratkem vodiču smo zbrali številne nasvete, ki bodo računovodji pomagali pri izvedbi sestankov na način, da bodo ti uspešni, informativni in še izboljšali odnose s strankami.
