1. Odrejena karantena
Delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih bolezni (ZNB) ali v skladu z ZZUOOP, ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu z ZZUOOP. Ravno tako je do nadomestila upravičen delavec, eden od staršev, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve. Kot otrok se šteje otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, otrok, ki obiskuje prilagojene in posebne programe v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ; ) v osmih dneh od uveljavitve zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Vlogi je potrebno priložiti izdano odločbo in pisno izjavo, da delavcu, ki mu je odrejena karantena ni mogoče organizirati dela na domu. V primeru, da delodajalec povračilo plače zahteva iz razloga, ker delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, mora delodajalec vlogi priloži tudi pisno izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole ne morejo opravljati dela, se povrnejo v celoti. Višina nadomestila plače znaša 80 % plače. Razlika je v časovnem obdobju, kdaj lahko delodajalec uveljavlja pravico. V primeru, da je delavcu odrejena karantena, lahko delodajalec uveljavlja povračilo nadomestila plače od 1. oktobra 2020 dalje, v primeru, da delavec ne more opravljati dela zaradi odrejene višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole ne morejo opravljati dela, pa delodajalec uveljavlja zahtevek že od 1. septembra 2020 dalje. Opozorili bi, da naj delodajalci, tudi če ne bodo v roku prejeli potrdila o karanteni, vložijo nepopolno vlogo na ZRSZ (www.zadelodajalce.si), in s tem poskrbijo, da ne pride do zamude, po prejemu ustreznega potrdila oziroma odločbe o karanteni pa vlogo dopolnijo. V nasprotnem primeru se bo vloga, ki bo vložena po poteku osemdnevnega roka, štela za zamujeno.
2. Čakanje na delo doma
Podjetja bodo lahko še najmanj do konca leta 2020 koristila subvencioniranje čakanja na delo na domu, plače za delavce v karanteni bo še naprej krila država. Delodajalec je dolžan posameznemu delavcu pisno odrediti čakanje na domu, pri čemer se mora delavec na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ. V primeru odreditve čakanja na delo na domu delavci ohranijo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Do tega ukrepa so upravičeni delodajalci, katerim so prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 (do sedaj je veljal 10% upad prihodkov). Višina nadomestila plače, do katerega je upravičen delavec v času začasnega čakanja na delo, znaša 80 % osnove za nadomestilo plače, ki pa jo predstavlja delavčeva povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Nadomestilo plače v nobenem primeru ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Država povrne izplačano nadomestilo plače v višini 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. Pri tem pojasnjujemo, da je v 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
Delodajalec uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plač po enakem postopku kot do sedaj; v roku 8 dneh od dneva pisne odreditve čakanja na delo doma mora vložiti zahtevek preko elektronske aplikacije na ZSSZ (www.zadelodajalce.si), vendar najpozneje do 15. 12. 2020. Na tem mestu bi še opozorili, da se navedeni ukrep izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.
Časovna veljavnost ukrepa je predvidena do 31. decembra 2020, pri čemer lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom ta ukrep podaljša do najdlje 31. julija 2021, pod pogojem, da bo podaljšan v leto 2021 tudi Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19.
3. Skrajšani delovni čas od polnega
Ukrep povračilo plače zaradi skrajšanega delovnega časa od polnega, ki je bil uzakonjen z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; ZIUZOOPE), še vedno velja in ga Vlada Republike Slovenije lahko s sklepom podaljša najdlje do 31. julija 2021.
4. Samozaposleni, družbeniki, kmetje
Samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2, družbenik, ki je poslovodna oseba, in je zavarovan na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2. je ravno tako upravičen do delne povrnitve izgubljenega dohodka v višini 250 evrov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljati dela zaradi višje sile (zaprti vrtci,…), vendar ne več kot 250 € za 10 dni, 500 € za 20 dni ali 750 € v enem mesecu, če zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu.
Zahtevek za izplačilo se vloži preko informacijskega sistema FURS-a.
Zakon ponovno prinaša izredno pomoč v obliki temeljnega mesečnega dohodka v višini 1100 evrov mesečno za oktober, november in december 2020, razen za upravičence s področja kulture, za katere znaša 700 evrov.
5. Kratkotrajna bolniška
Uvaja se možnost bolniške odsotnosti do 3-h delovnih dni (v enem kosu) brez potrdila osebnega zdravnika (največkrat enkrat v koledarskem letu).
Delavec je dolžna delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. Delodajalec ima možnost zahtevek predložiti v treh mesecih, vračilo je v 60-ih dneh.
Zapis je bil prvotno objavljen 26. 11. 2020 na spletni strani podjetja iConsult, avtorice Polonce Mikuž.
Če iščete davčno svetovanje, pravni nasvet, ali pa finančno in poslovno svetovanje, vam bodo z veseljem pomagali. Več na iconsult.si
Produktivno delo od doma
Raziskave kažejo, da delo od doma lahko produktivnost poveča za do 13 %, zadovoljstvo s službo pa za 24 %. Kar 61 % pravi, da so glasni sodelavci najbolj moteč dejavnik pri delu in velika večina zaposlenih raje dela samih. A ta korak ni tako enostaven, kot se najprej zdi. Zato smo zbrali nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pri tem pomagali.
