Te dni se veliko razpravlja o izjavi: ”Ne jamram. Iščem rešitve.”, ki jo velja prenesti tudi v uvajanje davčnih blagajn, saj se za vsakogar najde rešitev, ki je zanj v danem trenutku najprimernejša. Veliko zavezancev se je v prehodnem obdobju odločilo za uporabo vezane knjige računov (VKR), zato vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj razlik v uporabi VKR in davčnih blagajn.
1. Kako naj poslujejo zavezanci, ki danes še nimajo vzpostavljenih davčnih blagajn?
Če ste še vedno v dilemi, ali bi si omislili davčno blagajno ali ne, lahko (do leta 2018) izdajate račune tudi z uporabo vezane knjige računov (VKR). Tako izdane račune je treba naknadno vnesti in potrditi na Fursu. Ta namreč opozarja, da morajo biti davčno potrjeni vsi računi, izdani v letu 2016. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo do leta 2018, lahko torej zavezanci, ki ne izdajajo veliko računov, uporabljajo vezane knjige računov v kombinaciji s t. i. ”Mini blagajno”, brezplačno spletno aplikacijo, ki je na voljo na spletni strani finančne
uprave. Po poteku prehodnega obdobja slednje ne bo več mogoče.
Če še ne veste, kje bi pričeli z uvedbo davčnih blagajn, si lahko več preberete v zapisu 11 nujnih opravil, ki jih morate opraviti še pred uvedbo davčnih blagajn.
2. Koliko me dejansko stane VKR?
Za vezano knjigo računov boste odšteli okoli 5 evrov, uporaba Fursove spletne aplikacije ”Mini blagajna” pa je brezplačna. Ta vam zadostuje za izdajo 50 računov, je pa v roku 10 dni od izdaje računa treba ročno potrditi vse podatke z računov, ki ste jih izdali s pomočjo VKR, in jih prepisati v Mini blagajno. Kako poteka delo z VKR?
- Kupiti je treba vezano knjigo računov.
- Pridobiti morate digitalno potrdilo in urediti interni akt.
- Knjigo je treba potrditi v eDavkih. (Pozor, to ni enako kot davčno potrjevanje računov, ki je obvezno ob izdaji računa. Pred prvo izdajo računa iz vezane knjige je treba vezano knjigo potrditi prek portala eDavki. To naredite tako, da vpišete serijsko številko VKR.).
- Račune na samem mestu izdaje pišete ročno. Vsebina takega računa je dokaj enostavna, saj ni treba pisati oznake poslovnega prostora, oznake za blagajno, oznake fizične osebe, ki je račun izdala, čas izdaje računa, EOR in zaščitne oznaka izdajatelja računa (ZOI).
- Vsak izdan račun je treba najkasneje v roku 10 dni od izdaje vnesti v Mini blagajno in ga davčno potrditi. (Če dnevno izdate 5 računov in si ne vzamete vsak dan časa za potrjevanje, se vam v desetih dneh nabere 50 računov, ki jih je treba pretipkati v Mini blagajno).
3. Kaj vpisujem v Mini blagajno?
Izdajanje računov z Mini blagajno žal ni avtomatizirano v takšni meri, kot je avtomatizirano izdajanje računov prek klasičnih programov za blagajniško poslovanje. Ni npr. možnega vnosa šifranta artiklov, cenika ali podobnega.
V obrazcu je treba tudi izpolniti polji ”Vrednost računa” in ”Vrednost za plačilo”. “Vrednost računa” predstavlja skupno vrednost zaračunanih dobav na računu skupaj z DDV in drugimi davki/dajatvami, zmanjšano za zneske popustov. V polje ”Vrednost za plačilo” se vpiše znesek računa za plačilo. Poleg vpisa vrednosti v polji ”Vrednost računa” in “Vrednost za plačilo” je treba glede na vrsto dobav in davkov/dajatev, ki so na računu, vpisati tudi podatke v pripadajoča polja v nadaljevanju: gre za podatke o obračunanem DDV, pavšalnem nadomestilu, oproščenih in neobdavčenih dobavah, ostalih davkih/dajatvah …
Podrobna pojasnila, kaj ob naknadnem davčnem potrjevanju računov, ki jih izdate iz vezane knjige, vpisati v posamezna polja v aplikaciji Mini blagajna, lahko dobite na Fursovih spletnih straneh, in sicer v okviru vprašanj in odgovorov (od 283 do 297).
Ali ste vedeli? Sistemi vam danes omogočajo, da vso dokumentacijo, prejeto in izdano, hitro in enostavno posredujete v vaše računovodstvo. Zajem dokumentov lahko izvedete tako s pametnim telefonom ali skenerjem.
4. Stroški uvedbe davčne blagajne v primerjavi s stroški uporabe VKR
Če ste društvo ali pa umetnik, ki (občasno) prodaja svoje izdelke in izda malo računov, lahko z nekoliko iznajdljivosti tudi veliko prihranite. Odločite se, da boste račune izdajali s pomočjo svojega pametnega mobilnega telefona (ali tablice) ter uporabljali že sedaj zakupljene minute za povezavo do izbrane aplikacije. Ostane vam le mesečni strošek najema programa, ki lahko znaša od nič do 10 evrov na mesec.
Preverite pri ponudnikih, koliko vas uvedba davčne blagajne dejansko stane.
V medijih se pojavljajo ocene, da je treba za uvedbo davčne blagajne pri mikro podjetjih in društvih odšteti več kot 300 evrov. Če kupite vso (nepotrebno) opremo, je lahko znesek še višji, vendar pa osnovni paket za malo podjetje, ki izda do 20 računov letno in potrebuje samo eno davčno blagajno, ne presega mesečnega zneska 5 evrov. Če izdate samo 10 računov letno, je najem aplikacije celo brezplačen.
5. V katerih primerih je uporaba vezane knjige računov nujna?
a) Ob tehničnih težavah (zmanjka baterije, se pokvari elektronska naprava)
b) Ko tiskalnik ne natisne računa
V omenjenih primerih ravnate tako, kot da blagajna ne bi delovala in račun izdate iz vezane knjige računov. Tak davčni račun bo vseboval le zaščitno številko izdajatelja računa, ne pa tudi enkratne identifikacijske številke, zato je treba podatke o takšnih računih davčnemu organu poslati v dveh delovnih dneh. Če je bil račun predhodno že potrjen, pa izpiska ne morete natisniti, ga je treba stornirati in izdati račun iz VKR.
6. Kako si olajšam in poenostavim celotni proces?
Račune, ki jih ročno izdate, je treba tudi prenesti v vaše računovodstvo. Ponudnikov, ki vam omogočajo neposreden prenos podatkov (računov) v računovodski program, pa je veliko. Bodite pozorni, da izberete takega, ki zadosti vašim potrebam. Če se namesto za VKR odločite za prehod na davčne blagajne, preverite, ali ima vaše računovodstvo možnost povezave z izbrano blagajno ter koliko bi vas morebitno povezovanje stalo. Če svojega poslovno-računovodskega programa še nimate, vam svetujemo, da izberete takega, ki omogoča:
- izdajo in potrditev računov na Fursu,
- neposreden prenos podatkov v računovodstvo,
- delovanje v oblaku, da boste lahko do njega dostopali z vseh lokacij,
- izdajo e-računov.
Nekaj aktualnih vprašanj uporabnikov davčnih blagajn
Kaj so vse te številke in QR koda na računu?
Na računu bo navedena enkratna identifikacijska oznaka računa, za katero se uporablja kratica EOR. »Enkratna identifikacijska oznaka računa« je po ZDavPR alfanumerični zapis, ki se bo programsko
generiral v informacijskem sistemu davčnega organa in je potrdilo, da je bil izdan račun prijavljen davčnemu organu. EOR bo sestavni del računa, ki ga bo prejel kupec in podlaga za namene preverjanja, ali je račun evidentiran pri davčnem organu. Kupec bo lahko na spletni strani FURS z vpisom EOR preveril, če je račun ustrezno potrjen.
Poslovni prostor (stavba), v katerem izdajamo račune, nima naslova. Kako naj registriramo poslovni prostor?
Če stavba nima naslova, vpišite v datoteko s podatki o poslovnem prostoru v pripadajoča polja ničle (Ulica = “0”, Hišna številka = “0”). Ko bo stavbi dodeljen naslov, boste posredovali nove podatke o poslovnem prostoru v okviru sprememb podatkov o poslovnih prostorih.
Ali je mogoče preveriti tudi račune, ki so izdani z uporabo vezane knjige računov?
Vsak imetnik računa iz vezane knjige računov bo lahko prek spletne strani davčne ga organa preveril, če je račun potrjen pri davčnem organu. Preveritev bo možno izvesti v roku 30 dni od dneva izdaje računa. Preveritev se bo izvedla z vpisom serijske številke vezane knjige računov in zaporedne številke obrazca iz vezane knjige ra čunov.
Ali je na dvojezičnih območjih potrebno obvestilo, da je prodajalec dolžan izdati račun, kupec pa ga je
dolžan vzeti, objaviti tudi v jezikih narodnih skupnosti (italijanskem in madžarskem)?
Davčni predpisi, ki urejajo vprašanja davčnega potrjevanja računov, takšne obveznosti ne določajo. Usklajeno s pristojnim Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo je stališče, da tudi predpisi s
področja varovanja potrošnikov tega nedoločajo. Ni pa ovire, da zavezanec poleg objave obvestila (da mora prodajalec izdati račun, kupec pa ga je mora vzeti in zadržati) v slovenskem jeziku na dvojezičnih območjih prostovoljno objavi obvestilo tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
Vir: FURS
Hitri vodič do učinkovitega uvajanja sprememb
“Spremembe so edina stalnica” – to še kako velja tudi v poslu. Preživijo namreč samo tista podjetja, ki so se sposobna hitro in neboleče prilagoditi spremenjenim zahtevam kupcev in trgu. Vemo pa, da to ni enostavno in da dolgoročno uspe le najboljšim.
